Priredite življenjepis, lažite na razgovoru, pripravite nekdanje delodajalce do tega, da lažejo o vaših sposobnostih, na koncu pa še manipulirajte pri osebnostem testu. Počasi. Zmanipulirati osebnosti test? Ali lahko premagate psihometrične teste? Lahko testi odkrijejo lažnivce in kako natančni sploh so?

Delodajalci se vse bolj zavedajo, da mnogi kandidati goljufajo pri njihovih prijavah. Kakor koli, delodajalci včasih kljub iskrenim prijavam zaposlijo napačnega človeka – ZAKAJ?

 
Razgovor in reference sta tipični tarči goljufov

Najbolj razširjena metoda selekcije je vsekakor razgovor. Tako delodajalec kot kandidat pa lahko z njuno napačno reprezentacijo vplivata na natančnost podatkov in celotnega procesa. Kandidati lahko na primer predstavijo zgolj svoje prednosti, na odločitev številnih delodajalcev pa lahko vplivajo za delo povsem nepomembna dejstva, kot na primer spol, etnična pripadnost, videz itd.

Obenem pa so lahko tudi reference, ki so nekoč veljale za zelo vredne, med najmanj relevantnimi. Vprašajte se, koga bi navedli med svojimi referencami. Seveda tiste, ki bi o vas povedali same pozitivne stvari.

Delodajalci stavijo na psihoteste!

Bolj robustne tehnike kadrovske selekcije vključujejo psihometrično testiranje. To delodajalcem pomaga spoznati določene bistvene kandidatove lastnosti, s čimer dopolnijo podatke, pridobljene na razgovoru. Vse skupaj pa jim pomaga do “boljše”odločitve. Tudi statistike so pokazale, da so psihometrični testi ena od bolj zanesljivih metod za ugotavljanje, ali so kandidati primerni za določeno službo ali ne.

Goljufate lahko le pri osebnostnih testih

Dve najpogostejši vrsti psihometričnih testov, ki jih uporabljajo za kadrovsko selekcijo, obsegajo osebnostni test in test kritične presoje (preverjajo številčno, besedno in akstraktno sklepanje/mišljenje). Medtem ko lahko posamezniki goljufajo pri osebnostnem testu (saj se lahko postavijo v vlogo nekoga, ki je primeren za službo), je to pri testih kritičnega presojanja praktično nemogoče.

Vživite se v nekoga, ki je popoln za to delovno mesto!

Goljufanje pri osebnostnih testih ni enostavno, še posebej, če so skrbneje pripravljeni. Boljši testi namreč vsebujejo številne zanke, s pomočjo katerih je mogoče preverjati kandidatovo iskrenost. Številni testi zato eno in isto vprašanje postavljajo na različne načine, s čimer merijo stopnjo laži oz. stopnjo kandidatove želje po socialni pripadnosti (kandidatovo željo po tem, da se predstavi v pozitivni luči).

Testi navadno obsegajo ca. 200 vprašanj, zato je goljufanje v teh primerih zelo naporno, saj si je treba zapomniti, kako smo odgovorili na določena vprašanja, in tudi na vsa druga odgovoriti v istem duhu. Za takšno delo sta potrebni izjemna koncetracija in sposobnost pomnenja.

Komentarji

Dodaj novega Išči

Komentiraj

Ime: E-posta:   Naslov:

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."