Bistveno je, da zaposleni čutijo pripadnost podjetju, da se počutijo koristne in pomembne, ne samoumevne. Če se zaposleni slabo počutijo, so preobremenjeni, pod stresom ali jih je celo strah za njihov položaj, potem jim hitreje pade odpornost in slej kot prej zbolijo.
Najpogostejši so prehladi, ki zahtevajo teden dni počitka. Sedem dni bolniške pa delodajalca stane veliko več, kot bi ga stala ureditev delovnih pogojev, lepa beseda s sodelavcem ali premestitev le-tega na drugo delovno mesto.
V službo prihajajo bolni
Realnost pa je velikokrat takšna, da si zaposleni niti ne vzamejo tedna dni bolniške in zaradi obilice dela v službo prihajajo bolni. Od njih se velikokrat nalezejo še sodelavci in dobimo skupino ljudi, ki dela kljub prehladu, naslednjič kljub gripi, stresu in preobremenjenosti.
Večina le-teh se po določenem času samo še zruši in odide na bolniško. Tokrat ne za 7 ali 14 dni, ampak za mesec ali dva, mogoče celo več. Psihično so namreč tako izmučeni, da se več ne čutijo sposobne delati, od vsega tega dobijo tudi presnovne motnje, glavobole, občutijo tesnobo ali celo depresijo, ki pa so le uvod v resnejša stanja.
Si lahko bolniške še sploh privoščite?
Delodajalca običajno zanimajo le številke in v tem primeru gre za velike RDEČE številke. Si jih lahko privoščite?
Ključna naloga delodajalca je, da delovne pogoje uredi tako, da do bolniške sploh ne pride – temu pravimo ergonomska ureditev delovnega mesta. Slednja zagotavlja takšne delovne pogoje, da ne pride do prevelikih obremenitev.
Z ergonomsko ureditvijo lahko:
Z iskanjem napak začnite pri sebi
Preden se boste naslednjič spraševali, zakaj so nekateri venomer na bolniški, se vprašajte, ali jim zagotavljate zdrave delovne pogoje in ugodno delovno klimo. Boljše delovne pogoje, kot boste zagotovili, bolj zadovoljni in posledično zdravi bodo vaši zaposleni. To pomeni manj bolniških in večjo produktivnost in uspešnost podjetja.