|
Že 13 let
delam v znanem slovenskem podjetju v tekstilni industriji. Recesija ga je zelo
prizadela, zato so veliko sodelavcev čez noč vrgli na cesto brez odpravnin. Sam
zaenkrat še nisem na listi za odstrel, na kateri pa se bom verjetno kmalu
znašel.
Plače nisem
dobil že tri mesece, zato s štiričlansko družino praktično životarimo. Niti za
bencin nimam več in me v službo vozi sodelavka. Ne morem dobiti niti kredita,
da bi si zagotovil osnovne življenjske stvari.
Kje je
tukaj pravica, se sprašujem. Direktor še vedno dobiva ogromno plačo, delavci,
ki garamo, pa životarimo. Zakaj moramo samo mi občutiti posledice krize?
Obupan
delavec iz Grosupljega
|