|
Recesija je izraz, ki
označuje nazadovanje oziroma upadanje gospodarske dejavnosti. Razlogov za nastanek
recesije je več, končno pa imajo vsi skupen vzrok – kapital.
Ne glede na to, kako izobraženi smo, nam je vsem jasno, da
podjetja brez kapitala ne morejo poslovati oziroma, če trditev prenesemo na
navadnega človeka, posameznika, si brez kapitala ali denarja nihče ne more
ničesar privoščiti.
Zveni logično, pa vendar ni tako. Vemo namreč tudi, da se
večina podjetij dandanes ustanovi, prevzame oziroma si pri poslovanju ključno
pomaga z najemom posojil. Redko kateri podjetnik oz. skupina podjetnikov ima
namreč v žepu dovolj denarja, da iz danes na jutri ustanovi veliko podjetje.
Vsi si želimo svojega
stanovanja
Tako je tudi s posamezniki. Vsi si želimo lepega, po
možnosti novega avtomobila, potovanj in predvsem lastnega stanovanja. Ker npr.
slednje predstavlja ogromno finančno naložbo oz. veliko denarja, ki ga nimamo,
se večinoma zatekamo k posojilom. Tovrstni nakup sicer ne bi bil možen.
Ugotovili smo torej, da za vsako večjo naložbo potrebujemo
kapital, ki ga nimamo in si ga v končni fazi sposodimo od bank. Poenostavljeno
povedano (na aktualnem primeru globalne krize pa razloženo v člankih o nastanku
le-te) je vse rožnato, dokler nam banke nudijo (hipotekarna stanovanjska)
posojila po zelo nizkih obrestnih merah, saj so zavarovane s prepričanjem, da
cene stanovanj ne bodo padle in bodo v primeru neplačevanja obveznosti
posojilojemalcev tako ali tako lahko ta stanovanja zasegle in jih prodale z
dobičkom.
Ko banke ostanejo brez
denarja
Zdaj pa si zamislite primer, da je tovrstnih
posojilojemalcev več 100.000, vsi kupujejo stanovanja, ki rastejo kot gobe po
dežju in celo tako hitro, da ponudba začne presegati povpraševanja. Cene
stanovanj zato logično začnejo padati, obenem pa veliko posojilojemalcev ni več
sposobnih plačevati mesečnih obveznosti. Banke se ustrašijo, saj so posodile
ogromno denarja, ki ga ljudje več ne vračajo. Začnejo prodajati stanovanja, a
zaradi nižjih cen le-teh iztržijo veliko manj, kot so posodile.
Nato začnejo pri posojanju denarja postajati zelo previdne,
ker ga imajo manj, močno zvišajo obrestne mere. Posojilojemalci so tako še bolj
obremenjeni in kmalu že večina ni več sposobna odplačevati kreditov.
Poenostavljeno povedano banke ostanejo skoraj brez denarja.
Brez posojil žal propade
večina podjetij
Ko so banke skoraj brez denarja, ga tudi ne morejo posojati
oz. ga posodijo le redkim, zaupanja vrednim. Logično sledi, da so posojil
prikrajšana vsa podjetja, ki brez njih ne morejo obstajati. Tista, ki so
posojila najela predhodno, pa jih ne morejo več odplačevati, saj se jim je
zaradi vsesplošnega manjšega investiranja zmanjšal obseg poslovanja.
Zakaj recesiji rečemo
tudi kriza?
Posledice recesije čutijo tudi mali posamezniki, ki
ostajajo brez služb, s krediti, ki jih ne morejo več odplačevati, končno pa se
mnogi znajdejo tudi na robu eksistence.
Recesiji zato
po domače rečemo tudi kriza, ki po Webstrovem slovarju, kot pravi dr. Melita
Rant s Poslovne šole Bled, pomeni stanje omejene zmožnosti presojanja, ki se
pojavi, ker smo na prelomni točki, točki večje spremembe.
Kot še
pravi Rantova, se vsi sistemi v času krize oddaljujejo od znanih značilnosti,
zato čas krize pomeni stanje visoke kaotičnosti in negotovosti. Če to prenesemo
na ljudi, lahko logično sklepamo, da tovrstne razmere v nas zbujajo strah in
prepričanje, da se je vse šele začelo in se zagotovo ne bo dobro končalo.
Preberite več: Kako je nastala recesija, 1. del
|
Kaj je recesija?
Osnovne informacije o recesiji!
Kako je nastala recesija?
Zakaj ste naenkrat pristali na cesti?
