Kaj je recesija?

Recesija je izraz, ki označuje nazadovanje oziroma upadanje gospodarske dejavnosti. Razlogov za nastanek recesije je več, končno pa imajo vsi skupen vzrok – kapital.

Ne glede na to, kako izobraženi smo, nam je vsem jasno, da podjetja brez kapitala ne morejo poslovati oziroma, če trditev prenesemo na navadnega človeka, posameznika, si brez kapitala ali denarja nihče ne more ničesar privoščiti.



Zveni logično, pa vendar ni tako. Vemo namreč tudi, da se večina podjetij dandanes ustanovi, prevzame oziroma si pri poslovanju ključno pomaga z najemom posojil. Redko kateri podjetnik oz. skupina podjetnikov ima namreč v žepu dovolj denarja, da iz danes na jutri ustanovi veliko podjetje.
Vsi si želimo svojega stanovanja

Tako je tudi s posamezniki. Vsi si želimo lepega, po možnosti novega avtomobila, potovanj in predvsem lastnega stanovanja. Ker npr. slednje predstavlja ogromno finančno naložbo oz. veliko denarja, ki ga nimamo, se večinoma zatekamo k posojilom. Tovrstni nakup sicer ne bi bil možen.

Ugotovili smo torej, da za vsako večjo naložbo potrebujemo kapital, ki ga nimamo in si ga v končni fazi sposodimo od bank. Poenostavljeno povedano (na aktualnem primeru globalne krize pa razloženo v člankih o nastanku le-te) je vse rožnato, dokler nam banke nudijo (hipotekarna stanovanjska) posojila po zelo nizkih obrestnih merah, saj so zavarovane s prepričanjem, da cene stanovanj ne bodo padle in bodo v primeru neplačevanja obveznosti posojilojemalcev tako ali tako lahko ta stanovanja zasegle in jih prodale z dobičkom.
Ko banke ostanejo brez denarja

Zdaj pa si zamislite primer, da je tovrstnih posojilojemalcev več 100.000, vsi kupujejo stanovanja, ki rastejo kot gobe po dežju in celo tako hitro, da ponudba začne presegati povpraševanja. Cene stanovanj zato logično začnejo padati, obenem pa veliko posojilojemalcev ni več sposobnih plačevati mesečnih obveznosti. Banke se ustrašijo, saj so posodile ogromno denarja, ki ga ljudje več ne vračajo. Začnejo prodajati stanovanja, a zaradi nižjih cen le-teh iztržijo veliko manj, kot so posodile.

Nato začnejo pri posojanju denarja postajati zelo previdne, ker ga imajo manj, močno zvišajo obrestne mere. Posojilojemalci so tako še bolj obremenjeni in kmalu že večina ni več sposobna odplačevati kreditov. Poenostavljeno povedano banke ostanejo skoraj brez denarja.
Brez posojil žal propade večina podjetij

Ko so banke skoraj brez denarja, ga tudi ne morejo posojati oz. ga posodijo le redkim, zaupanja vrednim. Logično sledi, da so posojil prikrajšana vsa podjetja, ki brez njih ne morejo obstajati. Tista, ki so posojila najela predhodno, pa jih ne morejo več odplačevati, saj se jim je zaradi vsesplošnega manjšega investiranja zmanjšal obseg poslovanja.
Zakaj recesiji rečemo tudi kriza?

Posledice recesije čutijo tudi mali posamezniki, ki ostajajo brez služb, s krediti, ki jih ne morejo več odplačevati, končno pa se mnogi znajdejo tudi na robu eksistence.

Recesiji zato po domače rečemo tudi kriza, ki po Webstrovem slovarju, kot pravi dr. Melita Rant s Poslovne šole Bled, pomeni stanje omejene zmožnosti presojanja, ki se pojavi, ker smo na prelomni točki, točki večje spremembe.

Kot še pravi Rantova, se vsi sistemi v času krize oddaljujejo od znanih značilnosti, zato čas krize pomeni stanje visoke kaotičnosti in negotovosti. Če to prenesemo na ljudi, lahko logično sklepamo, da tovrstne razmere v nas zbujajo strah in prepričanje, da se je vse šele začelo in se zagotovo ne bo dobro končalo.

Preberite več: Kako je nastala recesija, 1. del