Tako kot večina velikih svetovnih procesov se je tudi svetovna gospodarska kriza začela v ZDA, in sicer na področju nepremičnin.
Zaradi ogromnega povečanja povpraševanja po nepremičninah v ZDA so se cene le-teh v zadnjih desetih letih dvignile v nebo. Pa odgovorimo najprej na vprašanje, zakaj se je povpraševanje tako povečalo.
Krediti po smešno nizkih obrestnih merah
Prvi razlog je, da so imele ameriške banke na voljo zelo velike količine denarja, ki ga niso želele držati v rokah, zato so ga namenile za hipotekarne kredite. Da bi bili le-ti privlačni za ljudi, so jih ponudili ob smešno nizkih obrestnih merah. Nizke obrestne mere pa za posojilojemalce pomenijo nizke mesečne obveznosti. Tako je lahko prav vsak posameznik s povprečno plačo najel astronomski stanovanjski kredit in tako praktično z nič denarja v žepu prišel do nepremičnine.
Astronomski krediti tudi za reveže
Tako smo pri drugem razlogu za povečano povpraševanje po nepremičninah: brezglavemu odobravanju drugorazrednih hipotekarnih kreditov. Gre za odobravanje kreditov takim posameznikom, ki niso kreditno sposobni za nakup nepremičnine nasploh ali večje nepremičnine, kot si jo lahko privoščijo.
Ameriška vlada je naredila medvedjo uslugo
Kot pravijo na slovenskem ministrstvu za javno upravo, je do takega odobravanja kreditov prišlo zaradi ameriške stanovanjske politike, ki je želela, da do stanovanja pridejo tudi tisti z nizkimi dohodki in prebivalci manjšin. Clintonova vlada je tako leta 1999 naročila Fannie Mae (Federal National Mortgage Asociation) – eni od družb za odkupovanje hipotekarnih kreditov od hipotekarnih bank, da zniža zahteve in pogoje, pod katerimi je bila pripravljena dajati kredite.
Banke do denarja z izdajanjem vrednostnih papirjev
Projekt se je razširil po vseh ZDA. Fannie Mae in druge paradržavne ustanove pa so v zameno skrbele, da se je v banke prilivalo ogromno denarja za hipotekarne kredite, ki je izviral predvsem iz na novo izdanih vrednostnih papirjev.
Vsi so bili prepričani, da gre za varno naložbo
Cene nepremičnih so v ZDA že od nekdaj vztrajno rasle, zato so bile tako države kot banke prepričane, da gre za varno naložbo, ker cene tako rekoč ne morejo pasti. Zaradi tega bank tudi ni skrbelo, komu bodo odobrile kredit, saj so se nasmejane tolažile s tem, da bodo lahko nepremične zasegle in dražje prodale, če jih posojilojemalci ne bodo več mogli odplačevati.
Do kredita brez dolarja v žepu
Po drugi strani pa so se tolažile s tem, da ne nosijo nobenega tveganja, saj so le-ta prenesle na paradržavne institucije in druge banke, katerim so zgolj namenjale denarna sredstva. Posojila pa so odobravale one. Na koncu tudi že brez vsake denarne udeležbe stranke.
Cene nepremičnin so tako še bolj rasle, kar pa je krepilo tudi samozavest posojilojemalcev. Ti se namreč niso bali, da luksuznih nepremičnin ne bi mogli odplačevati. Menili so namreč, da jih lahko kadar koli prodajo po višji ceni in tako še zaslužijo.
Preberite več: Kako je nastala recesija, 2. del