Kako je nastala recesija, 2. del

Kako se je bančna radodarnost glede nenadzorovanega kreditiranja kreditno nesposobnih državljanov spremenila v globalno nočno moro – krizo?

Povpraševanje po nepremičninah je bilo tako visoko, da je ob tem zacvetela tudi gradbena industrija, ki je gradila eno nepremičnino za drugo. Vse več prebivalstva se je zadolževalo. Sprva za nepremičnine, nato tudi za avtomobile in življenje na kreditne kartice.

Banke so začele beležiti izgube

Stanovanja so se še naprej gradila, tako da je ponudba le-teh kmalu prerasla povpraševanje. To je leta 2007 privedlo do prvega padca cen nepremičnin. Banke tudi tistih nepremičnin, ki so jih zasegle zaradi neplačevanja obveznosti, niso več uspele prodati brez izgube. Končno pa so tudi s prejemanjem rednih mesečnih obveznosti glede na padajoče cene nepremičnin beležile izgubo. Kmalu je prišlo do prvih odpisov dolgov in začetka bančne krize.

Krediti le še za zaupanja vredne

Ob padcu cen nepremičnin in neplačevanju obveznosti drugorazrednih hipotekarnih kreditov so padle tudi vrednosti drugih finančnih instrumentov, ki so jih kupovale investicijske banke. Ker zaradi tveganja niso več dobile posojil, so se nekatere nizko prodale ali propadle. Preostale banke so postale zelo nezaupljive in so denar posojale le še centralni banki in državi. Podjetja in posamezniki so tako praktično ostali brez kreditov, če pa so že bili na voljo, so jih lahko najeli po tudi petkrat višjih obrestnih merah.

Začelo se je odpuščanje

Ker je (bilo) veliko podjetij odvisnih od posojil, ki jih niso mogla več dobiti oziroma jih niso bila več sposobna plačevati, so bila prisiljena sprva zmanjšati obseg poslovanja in odpuščati oziroma iti v stečaj, kar je pomenilo še več odpuščanja.

Preberite več: Kako je nastala recesija, 3. del