|
Pred novim letom se je recesija začela kazati tudi v Sloveniji.
Preko medijev smo dnevno priča zapiranju podjetij, krajšanju urnikov, nižanju
plač in končno odpuščanju ter stečajem.
Vsem
se nam zdi, da je do tega prišlo naenkrat, čez noč. Za podjetja, v katerih
delamo, smo prepričani, da so še včeraj super poslovala in da se pri delu ni
nič spremenilo, kako je potem podjetje lahko naenkrat propadlo?
 Če
dobro pomislimo, je sprva propadlo veliko podjetij, ki so temeljila na
posojilih, ki jih naenkrat niso več dobila ali zmogla odplačevati. S tem se je
med ljudmi razširil splošen strah, zato so zmanjšali potrošnjo po večjih
dobrinah.
Manj potrošnje – manj proizvodnje –
odpuščanja!
Tako
si lahko med drugim razlagamo upad proizvodnje in odpuščanje v avtomobilski
industriji. Če ni denarja za avto, gremo po kredit, če ga ne dobimo, pač ne
moremo kupiti novega avtomobila. Ker proizvajalci prodajo manj avtomobilov,
sprva po akcijskih cenah prodajo zaloge, nato pa zmanjšajo proizvodnjo, za kar
seveda potrebujejo manjše število delovne sile. Pa smo spet pri cesti.
V tekstilni industriji že dolgo vre
Nekoliko
drugače je v tekstilni industriji, ki se v Sloveniji, odkrito povedano, s
težavami srečuje vse od osamosvojitve. Že leta smo namreč priča ubogim
tekstilnim delavkam, ki zaman prosijo za višjo plačo in boljše delovne pogoje,
medtem ko se uprava masti z velikimi novci. Namesto da bi v rožnatih časih
vlagali v posodobitev in modernizacijo proizvodov, so še naprej štancali
neaktualna oblačila ali pa oblačila višjega cenovnega razreda, ki si jih je
lahko redko kdo privoščil.
Obenem
pa so (bila) tekstilna podjetja zelo odvisna tudi od tujih naročnikov, ki pa
zaradi upada prodaje odpovedujejo sodelovanje. Primer sta Boss in Escada, ki
sta odslovila Muro.
Iz
vsega napisanega je jasno razvidno, da se vrtimo v začaranem krogu. Manj
denarja, kot bomo zapravili za razne dobrine (če ga sploh še imamo), manj
podjetij bomo spodbujali, več jih bo propadlo (ugodnih posojil namreč skoraj ni
več oz. si jih ne moremo privoščiti).
 Banke in država pomagajo le
lastnikom
V
takšnih razmerah lahko zato ključno posežejo le banke in država. Kot vemo, ker
to vidimo vsak dan, tako banke kot država večinoma pomagajo le upravam, ki se
na delavce lepo rečeno požvižgajo. Delavci od subvencije za plače namreč ne
dobijo nič več kot brez njih, s tem si pomaga le uprava, da obdrži svoj
standard. Tudi banke bodo najverjetneje odpisale kakšen dolg raznim podjetjem,
da bodo lahko njihove uprave še naprej podjetja vodile v propad.
Bo država povišala tudi davke?
Država
je tudi že začela s tolčenjem po lastnih uslužbencih, kot vidimo na napovedanem
nižanju plač v javnem sektorju. Samo vprašanje časa je, kdaj bo zvišala davke,
da bo lahko »pomagala« upravam in osiromašila še tiste delavce, ki zaenkrat še
normalno živijo, revne pa dokončno pokopala.
Kriminal
in pljunek v lastno skledo bi predstavljalo tudi zvišanje davka na dobiček
podjetnikov, ki so trenutno edina gonilna sila ali svetla zvezda slovenskega
gospodarstva. Nedvomno je treba pomagati večinskemu prebivalstvu, vendar, če bo
država zatrla še tiste, ki se trudijo in ustvarjajo dobiček ter, kar je
bistveno, še vedno zaposlujejo ljudi, ki bi sicer bili brezposelni, bo sama
sebi zadala smrtni udarec.
Kriza se je šele začela
Mnogi
pravijo, da ne vedo, kako se bo kriza razpletla, a bodimo odkriti in odločno
povejmo, da o razpletu sploh še ne moremo govoriti. Smo namreč šele pri
zasnovi, pred nami so še zaplet in vrh, šele nato lahko govorimo o razpletu in
razsnovi. Kriza se je v Sloveniji torej šele začela in prav nihče ne more
vedeti, kako se bo razpletla.
Vsaka kriza je obenem priložnost
Dejstvo
pa je, da je vsaka kriza priložnost za nastanek nečesa novega, nečesa dobrega.
Vsaka kriza nam daje možnost, da nekaj spremenimo in nekaj ustvarimo ter se
izkažemo.
Izkoristite jo in vaše zgodbe uspeha ali neuspeha delite z nami v kategoriji Vaše
poklicne zgodbe.
|
Kaj je recesija?
Osnovne informacije o recesiji!
Kako je nastala recesija?
Zakaj ste naenkrat pristali na cesti?
